Joga je za VSAKOGAR, ni pa vsaka vrsta joge za vsakogar!
V modernem času se je razvilo ogromno različnih vrst joge, kar je super, saj si lahko vsak najde tisto kar mu ustreza. Pri tem pa se poraja vprašanje: Kaj je pravzaprav tisto kar trenutno res potrebujem? In kje je razlika med tistim kar potrebujem in tistim kar si želim? Ti dve stvari ponavadi enačimo, čeprav sta pogosto različni. Kar si želimo, enačimo s tem, kar mislimo, da je dobro za nas.
Pritegne nas to, kar nam je domače. Denimo, da ste zelo umirjen človek po naravi, verjetno vas bo meditacija pritegnila veliko bolj, kot misel na aktivno vadbo, pri kateri bi se tudi malo spotili, mar ne? Ali obratno, ste zelo aktiven tip človeka, akcija vam je všeč, in ko vam kdo reče power yoga, ta takoj dobi vašo pozornost, medtem ko se vam pri besedi meditacija že skoraj začne zehati. In kaj mislite da je dobro za vas? Tako je, običajno, ravno nasprotno od pričakovanega.
Sama rada razdelim jogo na dve vrsti: vadba, ki poživi in vadba, ki pomiri, zato ponujam dinamično in hatha jogo. V opisu vadb sem opredelilala, za koga je vadba primerna. Vabim te, da razmisliš kaj je tisto kar res potrebuješ v svojem življenju v tem trenutku. Pri tem pa predvsem poslušaj sebe in ne izkušnje svoje prijateljice, znanca, kolega, sorodnika, ker njihov ritem življenja in tvoj, nista nujno enaka, in kar odgovarja njemu/njej ni nujno, da odgovarja tebi. Vsak je drugačen in vsak je edinstven, zakaj bi torej pričakovali, da bo vsaka joga, za vsakogar?
Skozi redno vadbo joge vse hitreje znamo razločiti med svojimi resničnimi potrebami, ki nas bodo na dolgi rok osrečile in zadovoljile in med željami, katerih potešitev prinese zgolj trenutno zadovoljitev našega ega.
Joga in fleksibilnost?
Pomembno se mi zdi razjasniti, da joga nima nikakršne veze s fleksibilnostjo telesa! Fleksibilnost je lahko (ni pa nujno!) posledica redne vadbe, vsekakor pa ni pogoj in ni definicija joge! Joga sama po sebi je duhovna praksa, ki se ukvarja pretežno s spozvanjem in nadzorom naših mislih pri tem pa si pomaga z neštetimi tehnikami, kot so asana (jogijski položaji), pranayama (na hitro dihalne tehnike, sicer pa gre za zavestno usmerjanje življenske energije, Prane po telesu), meditacijo ipd.
Ne glede na to, pa je vseeno prav telesno zavedanje in nadzor nad njim lahko prva in s tem vstopna točka tvoje poti v jogo. Namreč stik s telesom je tisti, ki nam je najbližje. V modernem načinu življenja je prav telo tisto, s katerim se poistovečamo.
Skozi redno prakso pa se vaše zavedanje samega sebe poglobi. Občutenje med jogo se iz sprva bolj fizične izkušnje poglobi na subtilne aspektne vaše biti, kot so dih, um in energija.
Nobeni dve vadbi nikoli ne bosta enaki, nikoli ju ne boste dojemali enako, saj je vaše zavedanje vsak dan drugačno! S tem v mislih je vsaka vadba joge nova ekskurzija v globino vašega telesa, vaše zavesti.
Kaj je vloga učitelja joge?
Kot učiteljica joge, se ves čas zavedam in s ponosom stojim tudi v vlogi učenca, tako skozi svoj dan kot tudi med samo skupinsko vadbo joge. Pravzaprav sem to prvo, učenka joge in šele potem učiteljica. Najbolj pomembna pri tem mi je moja lastna praksa joge, ki je postala moja prioriteta v vsakdanu in posledično navdih za poučevanje. Skozi lastno prakso rastem, kot človek, kot duša in kot učiteljica.
Nekateri so mnenja, da mora joga učitelj vsako asano izvesti popolno, da jo sploh lahko uči. Sama nikoli nisem bila tega mnenja. Kot prvo predvsem zato, ker popolna asana nikoli ni bila cilj joge. In kot drugo, ker kot učiteljica vedno spodbujam napredek na vseh področjih (z varnostjo na prvem mestu, seveda), ampak če sem jaz še v procesu spoznavanja določene asane, zakaj je ne bi predstavila učencem in naj se sami učijo iz nje? Moja pot ni vaša pot in obratno. Zmotno se mi zdi, se izogibati predklonom, če so ti moja šibka točka in s tem oropati učence čudovitih učinkov teh položajev.
Joga je pot, ki se nikoli ne konča! Ni destinacija. In zahteva čas...!
Kot učenka joge, se tudi moj pogled na jogo, na njene tehnike, na proces spozvanja samega sebe skozi čas in lasten napredek spreminja. In menim, da je to edini pravi način. Če človek dela na sebi, so spremebe zaželjene in so pravzaprav potrebne.
Tako se spreminja tudi moj način poučevanja. In tukaj še enkrat poudarjam, da joga ni le fizična vadba, ampak predvsem energijski proces v telesu in umu.
Zakaj vaditi z mano?
Kar učim, učim iz lastnih izkušenj in pridobljenega znanja skozi mnoge tečaje iz področja joge, meditacije, psihologije in skoraj desetletje dolgo raziskovalno delo na sebi. Prva prioriteta mi je moja lastna vadba joge, ki je z mano vsak dan! Kar predajam tudi živim.
Ne glede na to, da sem velika ljubiteljica tradicionalne hatha in tantra joge, jo predajam na praktičen način, ki je našemu modernemu načinu življenja blizu in v podporo.